TEORIJA
Zemlja, narava se spreminja in mi z njo. A smo na neki točki nehali sodelovati. Izguba stika z Zemljo je končala zgodbo kamenih dob, pračloveka, naturalne menjave in podobnega, ter je človeka izstrelila na nivo, kjer se je odtujil od narave in začel zgodbo, v kateri živimo danes.
Smo družbena bitja in to dejstvo smo vzeli zares. Kajti, če bi del sistema, ki podpira družbo, nehal funkcionirati, bi se vse sesulo v prah. Npr. dobava hrane. Predstavljajte si, da bi zaradi kakršnihkoli razlogov zmanjkalo hrane. Mesto v velikosti New Yorka ne bi moglo normalno funkcionirati že v 24. urah. Ljudje, ki živijo njem, v kakšnih 40% niti ne vejo in nimajo znanj, kako se hrano prideluje, kaj šele, da bi jo lahko kje pridelovali. Da  njihovega števila sploh ne omenjam. Zaradi tega se morajo zanašati na družbo, na sistem, ki jih preskrbuje s hrano (ta jih je tako tudi socializirala). Opisan primer, ki sem ga podal, je ekstrem, a če se še površno ustavim pri temi, ki sem jo izpostavil, lahko hitro ocenim, da malo močnejša suša povzroči velike motnje pri dobavi, inflacijo, nedelovanje določenih vej gospodarstva, zamenjavo vlad, nestabilnost in podobno.
Naš globalni sistem je brez dvoma ranljiv, saj deluje in se trudi delovati  ločeno od naravnih sistemov (predvsem ekonomija).

Gospodarsko rast, ki je že sama po sebi  umetni konstrukt, dosegamo s pomočjo velikih negativnih eksternalij. Nič ni omejenega, ideologija v vsaki pori kanalizira želje posameznika, institucij in držav k višjemu, boljšemu, večjemu. Naj navedem nekaj eksternalij, za katere menim, da so izredno negativne in že skoraj spektakularne, ter se jih večina navadnih ljudi ne zaveda, opišem:
1.        Spremembe globalnih krogov: življenje na našem planetu temelji na geobiokemičnih krogih, ki regulirajo ekosistemske procese. Večina ljudi misli, da obstajajo  krogi le med in v živimh organizmih, npr. rastlinojedci in mesojedci, fotosinteza, rastline so hrana za živali... A to ni povsem tako. Skoraj vsi procesi v naravi so krožni. Poznamo ogljikov krog (ogljik je temeljne osnova za organske spojine, ki gradijo vse znane žive organizme), dušikov krog, vodni krog, cinkov, železov krog itd. Naj navedem spremembe v kroženju ogljika. V milijonih let so se ogromne količine ogljika, ki so jih absorbirale rastline, spremenile v nafto in premog. Sedaj se te količine ponovno vnašajo v ozračje in rušijo temperaturno globalno ravnovesje planeta. (Plut, 2004;  Bright, 2003)  Posledice so vidne v izumiranju gozdov in planktona ter posledično izgubi kisika , spremembi podnebja in dezertifikaciji, ki bo v kratkem povzročila velike biopolitične spremembe na našem planetu .
2.        Povečanje tveganja zaradi strupenih kemikalij: koliko kemikalij uporablja človeštvo - leta 1900 smo za kemične procese v industriji uporabljali 20 naravnih elementov. čez 100 let (leta 2000) smo v kakršnikoli kemični industriji uporabljali 92 naravnih kemijskih elementov oziroma vse . Zastajanje težkih elementov v živih organizmih povzročajo različne bolezenske deformacije, mutacije, izumiranje vrst. Sledi raznih kemičnih elementov so prisotne v vodah in jezerih (Plut, 2004). Ker človeštvo v veliki meri uporablja podzemno vodo, ki ima praktično nično zmožnost samoočiščevanja, so učinki zastrupljanja s strupenimi kemikalijami, težkimi kovinami nepovratni. Pri tem je potrebno poudariti še to, da se voda najlažje očisti preko živih organizmov (to smo tudi ljudje), ki predstavljajo neke vrste filter.
3.        Upadanje habitatne in vrstne raznolikosti: "krčenje tropskega gozda znaša po nekaterih ocenah 140000 km2 na leto. Obseg vlažnih ekosistemov se je v 20. stoletju zmanjšal za 50%. Leta 2000 je bilo 27% koralnih grebenov ogroženih" (Bright, 2003: 8). Ta degradacija okolja pomeni upadanje števila organizmov in ekosistemov, ki so ključni za vzdrževanje bolezenskih barier ter za ravnovesje globalnega ekosistema. četrtina sesalcev in 12% ptičev je v nevarnosti, da izumrejo. Manjše število vrst pomeni tudi manjšo število vrstnih osebkov za preskoke bolezni ipd.
(Delno povzeto po delu iz knjige Plut, Dušan (2004): Zeleni planet? Prebivalstvo, energija in okolje v 21. stoletju. Didakta, Ljubljana).

Na tej točki mene preseneti kritičnost situacije, v kateri smno se znašli danes kajti, ne moramo kar nehati uporabljati kemikalij, ne moremo kar nehati uporabljati nafto in fosilna goriva, saj so pregloboko integrirana v naš sistem. Tudi čarobne paličice nimamo, ki bi vse to spremenila.
Splošno sprejeta ideologija, ki je prišla na agende vseh današnjih in bodočih razvojev, je bil v osemdesetih letih sprejet trajnostni razvoj, ki vključuje gospodarski razvoj, socialni razvoj in varstvo okolja (po agendi Združenih Narodov iz leta 2005). Vse bolj je jasno, da se bomo morali okoljskim spremembam prilagoditi in jih ne samo blažiti. Preprečiti jih ne moremo. Trajnostni razvoj v kombinaciji z sonaravnim razvojem napoveduje rešitev, a ali smo se pripravljeni odpovedati smernicam razvoja, ki bi bil drugačen če ne bi bilo omejitev? Retorično vprašanje.

Morda je popoln trajnostni razvoj utopija, že razmišljanje o njem nas prežene vsaj 25 let v prihodnost. Zato predstavljam utopijo, katere temelji so trdno zasidrani v današnjih časih, a sama zgradba gradi eno od teoretičnih rešitev, kako živeti v prihodnosti enako kot danes z relativno nespremenjenim vzorcem življenja.

Teorija Novega reda predpostavlja našo civilizacijo leta 2259 ob nespremenjenih vrednotah, navadah, sistemu in družbeni ureditvi. Ljudi tudi takrat predpostavlja kot potrošnike, sistem kot liberalno demokratičen, ekonomski sistem pa kot kapitalističen. Ker je sistem ostal enak se se na okolju poznajo velike negativne posledice človekovega vpliva, a prav to je človeka primoralo, da je začel razmišljati o omejitvah samega sebe. Teorija predpostavlja, da je lahko obstoj človeštva večen (trajen) ob takem sistemu kot ga imamo danes, če je le-ta sistem omejen. To se zgodi z omejitvijo vseh materialnih in nematerialnih dobrin s pomočjo zunaj določenih mejnih vrednosti, kvot. Vse to nadzira subjekt, ki je nevtralen in uniči vsakršno prestopanje mejnih vrednosti. Delovanje tega subjekta nad človeštvom je časovno omejeno, v času njegovega delovanja pa lahko vojaško posreduje proti posamezniku, skupini, katerikoli instituciji ali državi. človeštvo nima in ne sme imeti kontrole nad tem subjektom, saj bi ta lahko takoj postal sredstvo za izkoriščanje zasebnih ciljev. Ta subjekt je v teoriji robotski sistem WISPO, lociran v zemljini orbiti s svojo lastno vojsko. On nadzira premoženja držav, posameznikov in zagotavlja stabilnost sistema. Kajti le ob konzumaciji omejenih količin česarkoli lahko prostor, ki nastane, zapolni živa in neživa narava, ki je temeljni podpis za našo eksistenco.

Za boljše razumevanje si na podstrani "Zgodba" preberite odlomek govora enega izmed likov, ki opisuje svetovni red leta 2259.

Vid Legra

Viri:

NOVICE

Aktualne novice in vesti


POLITIKA

Dogovori, zakoni, dokumenti...


PRISPEVKI

Prispevki različnih avtorjev